atrāhāryatvādikaṁ sphuṭam eva |
ika">anupādhi iti vināpi śravaṇādi-lakṣyam ity arthaḥ |
tādṛśam api janma drāg eva dhatte, na tu kausumbhavat tad-aṁśa-krameṇety arthaḥ |
yaś citte sajjati drutam [14.136] ity atra citta-vyañjanāyā eva drutatvam uktaṁ, na tu rāgotpattir iti bhedaḥ |
vidhinā kenāpi nākampata iti |
kampanam atra sthāne sthitasyaiva kiñcid āndolaḥ |
tatra ca-śabdenātra īṣad apīti vyajyate, tac-ceṣṭatvam atra nātivyaktam eva |
tad uktaṁ, na jñāyeta yathā [14.137] ity-ādi |
tato nākampate iti kausumbha-rāgavad asya kampā-sambhāvanāpi na jāyata ity arthaḥ |
tatra dṛṣṭānta-pakṣe dvayos tayo rāgayor loke tad-rūpatā dṛṣṭair asambhāvanā-sambhava-viṣayatvam |
dārṣṭāntike pūrvatra taṭāsthatāyā, uttaratra svādhīna-bhartṛkatāyā vyakter iti bhāvaḥ |
atyāhitaṁ mahā-bhītiḥ karma-jīvānapekṣi ca ity amaraḥ |
te atyāhita-saṁjñayā mitho vartmane vartma prāpayituṁ cet, tadā tair api samāsvādaṁ sūte |
“te cen mitho lambhakāḥ” iti vā pāṭhaḥ ||